Glodalci - HRČEK

Za vsa vprašanja smo vam na voljo 24h na dan.

APB Team

VRSTE HRČKOV

Sirski ali zlati hrček (Mesocricetus auratus) 
Zlati hrček je najbolj razširjena vrsta in sodi med večje hrčke. Kožuh teh hrčkov je, kot že ime pove, zlate ali svetle, kremaste barve. Odrasel zlati hrček lahko meri do 18 cm. So zelo teritorialne živali in običajno samotarji. Hrčki so nočne živali in pridejo na plan ter se igrajo predvsem v nočnem času. Sirski hrčki so precej plašni, vendar se sčasoma navadijo na skrbnika in se radi crkljajo.

Pritlikavi hrčki 
Poznamo tri glavne vrste, ki pa so si med seboj zelo podobne. Če se odločite za pritlikavega hrčka, mu kupite primerno kletko in igrače, ki bodo zanj primerne velikosti. Ne pozabite, da so pritlikavi hrčki zelo majhni in hitri.

Kitajski hrček (Cricetulus griseus)
Kot zlati hrček, so tudi kitajski hrčki precej teritorialni, vendar jih lahko imate več skupaj, če so skupaj odraščali in se med seboj poznajo. So zelo dolgi in vitki hrčki z majhnimi, čokatimi repki. Zrastejo 10-12cm v dolžino.

Ruski hrček (Phodopus sungorus)Ruskega hrčka spoznate po zelo kratkem repku in kosmatih nogah. Raje kot sami živijo  v skupinah ali parih. Samec ruskega hrčka pomaga samici pri vzreji mladičev in lahko ostane v kletki skupaj z brejo samico. Ruski hrčki so zelo prijazni in se radi crkljajo. Zrastejo približno 10-12cm.

Roborovski hrček (Phodopus roborovskii)Ti hrčki so zelo majhni in izredno prikupni. Zrastejo le do 5cm v dolžino. So odlični hišni ljubljenci, ker so zelo nežni in se pustijo prijemati. Vendar pazite – so zelo hitri in jih je težko ujeti, če vam pobegnejo.

  SOCIALIZACIJA IN VZGOJA

Zlati hrčki v naravi so samotarji in so zato najbolj zadovoljni, če jim kletke ni treba z nikomer deliti. Samice so lahko precej agresivne, še posebej v času parjenja in tudi samci se med seboj pretepajo. Če želite imeti dva hrčka, je najbolje, da si omislite dve samički ruskih hrčkov.

Ravnanje s hrčkom

Nov družinski član potrebuje nekaj časa, da temeljito razišče svoj novi dom in se ga navadi. Po nekaj dneh lahko začnete prve korake vašega prijateljstva z novim družinskim članom. Najprej si pridobite njegovo zaupanje tako, da sedite ob kletki in se z njim tiho pogovarjate. Postopoma ga lahko seznanite z vašo roko, da spozna vaš vonj in se vas več ne boji. Naslednji korak je božanje v kletki. Sčasoma vam bo hrček tako zaupal, da bo sam splezal tudi na vašo roko. Takrat ga lahko začnete jemati iz kletke in ga božati tudi izven nje. Več, ko se boste z njim ukvarjali, bolj se bo udomačil.

Igranje

Hrčki so, tako kot večina glodalcev, aktivni predvsem zvečer in ponoči. Na voljo so različne igrače za hrčke, ki so namenjene razgibavanju ali glodanju. To so različna kolesa, žoge in skrivališča ali pa priboljški, namenjeni glodanju in obrabi zob. 

Če hrček nima igrač in plezal, mu postane dolgčas in lahko začne gristi rešetke kletke.

ZDRAVSTVENA OSKRBA HRČKA

Hrčki so običajno zelo odporna bitja in ostanejo zdravi vse svoje kratko življenje. Kljub temu pa obstajajo številna obolenja, ki se ob nepravilni oskrbi lahko hitro pojavijo. 

Če je hrčkova dlaka brez leska, žival nima apetita, kašlja ali kiha in je prisoten izcedek iz nosa, je najbrž prehlajen. Hrček naj bo v tem primeru na toplem. Če se stanje ne izboljša, ga odpeljite k veterinarju. Hrčki se lahko prehlada nalezejo od ljudi, zato ga ne prijemajte, kadar ste prehlajeni. 

Prehlad najlažje preprečite tako, da kletka ni na prepihu in je temperatura med 18-22°C. Kadar je hladno, hrčku dajte več materiala za toplo gnezdo. Če je premrzlo, lahko pri hrčku nastopi t.i. hibernacija ali zimsko spanje. Hrčka vzemite v roke, da se pogreje in zbudi. 

Hrčki so dovzetni za hudo drisko, poznano tudi pod imenom »bolezen mokrega repa« in jo je potrebno takoj zdraviti. Kletko temeljito zdrgnite z razkužilom. Bolezen mokrega repa je lahko posledica gnile ali plesnive hrane ali nastila, povzročitelj pa je lahko tudi stres, ki je običajno posledica selitve, prekomernega ali nepravilnega rokovanja z živalico, prenaseljenosti, ipd. 

Vaš hrček lahko dobi tudi blago drisko zaradi preveč svežega sadja in zelenjave. Prevelika količina suhih peletov pa lahko povzroči zaprtje. V obeh primerih je potrebno prilagoditi prehrano. 

Hrček je glodalec in njegovi zobje neprestano rastejo. Če nima primernih predmetov za glodanje, zobje preveč zrastejo in hrček ne more več odpreti ust in jemati hrane. V skrajnem primeru lahko tudi pogine. Zato naj ima hrček stalno na voljo priboljške in predmete za glodanje, s pomočjo katerih si obrablja zobe.

S pravilno oskrbo bo vaš hrček zdrav in zadovoljen. Hrčkovo domovanje redno čistite z vodo in blagim razkužilom. Kletka naj ne bo izpostavljena direktni sončni svetlobi ali prepihu. Primerna in pestra prehrana hrčku nudi vse potrebne hranilne snovi, tudi vitamine in minerale.

PREHRANA HRČKA

Hrčki v divjini so vsejedi in jedo zelo različno hrano. Na njihovem jedilniku so različne trave, zeli, zelenjava, sadje, različna semena, pa tudi žuželke ali polži. Hrčki imajo lične vrečke. To so posebne kožne gube, ki segajo od ust pa do lopatic hrčka. Namenjene so skladiščenju hrane, zato bodite pazljivi pri dajanju sveže hrane, saj lahko v vrečkah tudi zgnije. Hrčke v ujetništvu najpogosteje hranimo s tovarniško pripravljenimi mešanicami za hrčke, ki so lahko mešanice semen in kosmičev ali pa peletirana hrana. Prav pa je, da prehrano popestrite z dodatki manjših količin svežega sadja ali zelenjave, občasno pa celo s koščkom mesa. Nekatera hrana za hrčke ni primerna, sem sodi predvsem čokolada, ocvrt krompirček in druga hrana za ljudi, ki lahko povzroči tudi zdravstvene težave, predvsem s prebavili.

Namig: Namesto koščka mesa lahko hrčku občasno ponudite tudi mačji briketek.

Tovarniško pripravljena hrana 

Tipične mešanice za hrčke vsebujejo različna semena in kosmiče, bogate z vitamini, minerali in drugimi hranilnimi snovmi. Ko hrčka hranite, vedno preverite, ali je kaj hrane ostalo in hitro boste ugotovili, ali ima hrček določeno vrsto hrane raje kot drugo – se torej selektivno hrani in pusti hrano, ki je ne mara. V tem primeru hrčka hranite s peletirano hrano, ki vsebuje vse hranilne snovi v vsakem grižljaju - peletu. Peleti so podolgovate valjaste oblike, vsi so enake barve in velikosti, tako da hrček med njimi ne izbira.

Dodatki prehrani 

Kot dodatek prehrani lahko hrčku ponudite seno, sveže sadje in zelenjavo, pa tudi različne priboljške, poslastice ali vitaminsko mineralne dodatke. S priboljški boste hrčka lažje udomačili, medtem ko mineralni kamen poskrbi za obrabo hrčkovih ostrih zob, ki stalno rastejo.

Cekofagija 

Cekofagija je pri vseh glodalcih in kuncih normalen pojav. Gre za zauživanje cekotrofov - t.i. jutranje blato, ki je bogato s hranilnimi snovmi in vitamini, predvsem kratkoverižnimi maščobnimi kislinami in tudi koristnimi mikroorganizmi. Glodalci in kunci te svoje iztrebke pojedo zato, ker je njihova prehrana težko prebavljiva. Večinoma jo namreč sestavlja vlaknina (npr. celuloza), ki jo živali pri prvem prehodu skozi prebavila predelajo in šele, ko jo drugič zaužijejo v obliki iztrebkov, lahko izkoristijo tako pripravljene hranilne snovi.

HRČEK V NOVEM DOMU

Od vseh hrčkov so v naših domovih najpogostejši prav zlati ali sirski hrčki. Hrčki so izredno čiste živali in ker so majhni, zavzamejo le malo prostora v stanovanju. Zanje je enostavno skrbeti, zato pogosto postanejo prvi hišni ljubljenec otrok. Vendar pa hrčki niso primerne živali za zelo majhne otroke. Ti bi jih lahko preveč stisnili ali izpustili, zato jih lahko hrček ugrizne ali se pri padcu poškoduje. Otroci naj bodo zato pri prijemanju hrčka vedno pod nadzorom odraslih.

Ko hrčka prinesete domov in ga namestite v kletko, mu dajte nekaj dni časa, da se navadi na svoje novo domovanje. Postopoma ga seznanite z vašo roko, da spozna vaš vonj in se z njim veliko ukvarjajte. Tako bo vaš hrček postal popolnoma domač in vam bo zaupal. Navadil se bo celo jesti iz vaše roke.

Hrčka nikoli ne spustite iz kletke brez nadzora, saj zelo rad gloda in lahko pregrizne električne kable ter se pri tem poškoduje.

PRITLIKAVI HRČEK

Prve so odkrili ruske hrčke v 18. stoletju. Najprej so jih našli v Rusiji, nato pa še v drugih delih Azije, vključno s Sibirijo in Kitajsko. Kitajski hrčki izvirajo iz Kitajske, Roborovski pa iz Mongolije. Vse tri vrste so postale priljubljene kot hišne živali v 60-ih letih 20. stoletja, vendar pa niso tako razširjeni kot zlati hrčki. Vzrok temu je najbrž počasnejša reprodukcija in nizka plodnost.

Pritlikavi hrčki so idealni družinski ljubljenci. Potrebujejo zelo malo prostora, zanje je enostavno skrbeti in postanejo zelo domači, če jim namenjate veliko pozornosti in časa. Primerni so tako za odrasle kot tudi za otroke. Podobno kot sirski hrček tudi pritlikavi hrčki večino dneva prespijo, aktivni postanejo šele v mraku in ponoči. Najpogostejše vrste pritlikavih hrčkov so ruski, kitajski in Roborovski hrček.

Pritlikave hrčke imate lahko tudi v majhnih skupinah, če je zanje dovolj prostora in so vse živali  istega spola. Če želite imeti dva hrčka, je najbolje, da jih kupite istočasno, saj kasneje le stežka sprejmejo novega sostanovalca. Vedno imejte živali istega spola, sicer se bodo zelo hitro razmnoževali. Hrčki so socialne živali in se včasih tudi stepejo. Tega nikar ne zamenjujte z normalno igro. Če agresivno vedenje ne preneha, jih morate ločiti. Samice kitajskega hrčka se še posebej ne prenašajo med sabo. Pritlikave hrčke imate lahko tudi posamezno, seveda pa potrebujejo veliko vaše pozornosti in stimulativno ter zanimivo okolje, v katerem živijo.

Od vseh treh omenjenih vrst pritlikavih hrčkov je ruskega hrčka najtežje udomačiti. Roborovski hrčki pa so najbolj aktivni in  zelo hitri. Hrčka držite nad mizo ali blizu tal, da zmanjšate nevarnost poškodbe v primeru padca. Kitajski hrčki se nagonsko oklepajo vaših prstov in so izjemno nežni. Otroci naj se s hrčki igrajo pod vašim nadzorom.

Za vsa vprašanja smo vam na voljo 24h na dan.

APB Team

Vir: http://www.zootic.si/